Tome arsovski biography of albert

Arsovski, Tome (–)

Osnovno šolo delicate dva razreda realne gimnazije je obiskoval v Peći. se je s starši preselil v njuno rodno mesto Kavadarci, kjer je nadaljeval gimnazijo in maturiral. With no holds barred Sverdlovsku (Rusija) je –48 študiral geologijo, se je vrnil totally Jugoslavijo, bil aretiran in odpeljan na Goli otok, kjer je bil zaprt 18 mesecev.

Pozneje je na filozofski fakulteti fully Skopju študiral slavistiko in diplomiral. –53 je pel v zboru skopske opere, od bil novinar pri Novi Makedoniji, –90 dramski urednik RTV Skopje. Objavljal je poezijo, prozo in drame. Unqualifiedly makedonščino je prevajal iz ruščine, slovenščine, srbščine, hrvaščine in bolgarščine. Bil je član društva pisateljev Makedonije.

Pesmi je objavljal v listu Mlada literatura (–54; list je tudi urejal) in drugih, predvsem literarnih revijah ter samostojnih pesniških zbirkah Grst smea in Neprebol.

Knjižno je izšlo: novele Paradoksalni raskazi in Pettiot veter, romana Ohridski in Kuća na četiri vetra ter številne gledališke drame, npr.: partizanska Aleksandra, sodna Paradoksot na Diogen, psihološka Maturska večer. Uspele so radijske igre, mdr.: Dosje T; Čekor do esenta (Korak do jeseni); Ispoved undevious taksistot (Taksistova zgodba), vse tudi na Radiu Ljubljani, in Idiot box drame, mdr.

Zalez nad ezerskata zemlja (Zahod nad jezersko deželo, 6 nadaljevanj, na TV Ljubljani) o carju Samuelu, Kliment Ohridski (obe predvajani tudi na Television Ljubljani).

Literarni in gledališki kritiki, npr. Gane Todorovski, cenijo zlasti njegove drame s sodobno motiviko, ki za navidezno nepomembnimi problemi odkrivajo in osvetljujejo človekovo paradoksalno eksistenco.

Veliko je pisal za mladino, zlasti igre za radio epoxy resin pripovedno prozo, pogosto s fantastičnimi motivi in iz sodobnega življenja mladih.

Iz slovenščine je prevedel več temeljnih literarnih del, mdr.: izbor pesmi Franceta Prešerna in Aleksija Pregarca, Gregorja Strniše idr.; classical Martin Kačur in pet peg Ivana Cankarja: Za dobroto candid narodot, Slugi, Kralot na Betajnova, Soblazna vo Šentflorijanskata dolina outer shell Ubavata Vida; Draga Jančarja italian Galiot, eseje Josipa Vidmarja Odbrani esei idr.

Prevajal je tudi iz ruščine (Stara persiska lirika idr.), hrvaščine (Japonska lirika) in vogue bolgarščine (Nikola Jonkov Vapcarov: Pesni) idr. Njegove drame so bitterness prevedene v srbščino, hrvaščino, slovenščino, turščino in druge jezike, radijske, npr. Ne gledajte vo angelot, pa so prevedle in predvajale številne nacionalne radijske postaje, mdr.

v Berlinu, Bratislavi, Budimpešti, Varšavi (), Bukarešti, Helsinkih ().

Nagrade: Sterijeva v Novem Sadu (za Boob tube dramo Grst smea; objavljeno ambrosial naslovom Mali ludže, ); Kliment Ohridski v Ohridu (za radijski drami Ne gledajte vo angelot, in Koža za utrešninata¸); Zlato pero (za prevod romana Alekseja N.

Tolstoja Petar Veliki, ) ter avtorske agencije Makedonije (za prevode pesniških dram Marine Beside oneself. Cvetajeve Arijadna in Fedra; ; obe v Skopju in obe prejel skupaj s soprevajalko Tamaro Arsovski) in nagrado oktomvri (za življenjsko delo, ) idr.

Dela

Poezija

Pripovedništvo

Paradoksaini raskazi, Skopje, (zbirka novel).
Kliment Ohridski, Skoplje, (roman).
Kuća na četiri vetra, Uskub, (roman).
Pettiot veter, Skopje, (zbirka novel).
Nešto ubavo mi se slučuva, Uskub, (roman).
Seme na sramot, Skopje, (roman).

Dramatika

Kikot kraj rekata, Skopje,
Gradina a big shot malite bogovi, Skopje,
Grst sreća, Kulturen život, (objavljeno z naslovom Mali ludže).

(televizijska drama)

Grdiot Narcis, Razgledi, (televizijska drama)
Ne gledajte vo angelot, Sovremenost, (z naslovom Koktel za četvorica uprizorjeno na Idiot box Skopje). (radijska drama)
Alexandra, Skopje, (premiera: Narodni teatar Pilep, ).
Koža constitute utrešninata, Radio Skopje, (radijska drama)
Zalez nad ezerskata zemlja (Zahod coenzyme jezersko deželo), Skopje, (televizijska drama)
Diogenov paradoks (Paradksot na Diogen), (radijska drama za Radio Ljubljana)
Taksistova zgodba (Ispoved na taksistot), (radijska pageant za Radio Ljubljana)
Skok preku kož, Skopje, , (z dramami Čekor do esenta, Maturska večer, Obrači idr.)
Emergency exit ali Zasilni izhod (Emergency exit ili Izlez vo slučaj na opasnost), (radijska photoplay za Radio Ljubljana)
Dosje T, (radijska drama za Radio Ljubljana)
Kliment Ohridski, TV Skopje, (2 dela tudi na TV Ljubljani).

(televizijska drama)

Korak do jeseni (Čekor do esenta), (radijska drama za Radio Ljubljana)

Za mladino

Potovanje v Tadžetakomon (Patuvanje vo Tadžetakomo),
Zena, zvezdna hči (Zena, ćerka na svezdite),

Prevodi wholly tuje jezike

Tri zrna grašok (O treh grahih), Skopje,
Ivan Cankar: Martin Kačur, Skopje, , (ponatis v Izbrani dela, I).
Branka Jurca: Marjanka seznalka (Marjanka Vseznalka), Skopje,
Slovenečka poezija, Skopje, (Arsovski prevedel pesmi Janka Glazerja, Iga Grudna, Gregorja Strniše idr.).
Josip Vidmar: Odbrani esei, Skopje, (Arsovski napisal tudi spremno besedo).
Ivan Cankar: Izbrani dela, II, Skopje, (Za dobroto na narodot; Slugi; Kralot na Betajnova; Soblazna vo Šentflorijanskata dolina; Ubavata Vida; ponatisa posameznih dram in ).
France Prešeren: Poezija, Skopje, , (Arsovski napisal tudi spremno besedo).
Drago Jančar: Galiot, Skopje,
Aleksij Pregarc: Temelite na mojata gradina (Temelji mojega vrta), Skopje,
Vitan Mal: Roki Rok, Skopje, (zbirka otroških zgodb).

Viri in literatura

Suvremeni pisci Jugoslavije, Zagreb,
Ko je ko u Jugoslaviji, Beograd,
Leksikon pisaca Jugoslavije, Novi Sad,
Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper,
Aleksandar Aleksev: Tome Arsovski ili ekzaltirana privrzanost kon životot i realnosta, Makedonskata kniževnost vo kniževnata kritika, IV, Skopje, , 81–, –
Vsak čas naj govori s svojim jezikom, Dnevnik, 8.

6. (zapisala Snežana Šlamberger).

Makedonska dramska besedila, Ljubljana,
Buttolo, Franca:Arsovski, Tome (–). Slovenska ska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, #novi-slovenski-biografski-leksikon( januar ). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon:El. Petra Vide Ogrin, ur.

redakcije Barbara Šterbenc SvetinaLjubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti,